Zemljevid v paradiž iz Ljubljane: KNJIGA / vsebina

Muzeum: zasnova mednarodnega projekta

Uvodne besede

zasnova projekta Zemljevid v paradiž

Peter Greenaway: "Zemljevid v paradiž"

"Bolonjski koledar ", "Besedilo in arhitektura na Piazza Maggiore" (odlomki)

"Zemljevid v paradiž- Ikonografija"

-----------------
uvodne besede:

Vika Potočnik, županja mesta Ljubljana
Obisk Petra Greenawaya sodi zanesljivo med najzanimivejše dogodke v umetniški Ljubljani zadnjih let. Greenaway je eden tistih avtorjev, ki jim je s svojim delom uspelo v javnosti vzbuditi dvoje čustev: navdušujoča in odklonila. Med tema dvema skrajnostma se je znašel le malokdo. Ravno ta nasprotujoča si mnenja njegovo ime zavijajo v tančico skrivnostnega in posledično toliko bolj vznemirljivo zanimivega. V svojih delih se pogosto ukvarja z neznanim in nedefiniranim, zato ne preseneča njegova odločitev, da je enega desetih zemljevidov poti v paradiž ustvaril ravno v Ljubljani, ki kljub svoji edinstveni geografski poziciji predstavlja za marsikoga še vedno neodkriti biser, poln presenečenj.
Prepričana sem, da je Peter Greenaway na strehi našega mesta uresničil svoje cilje in se zato k novim desetinam zemljevida obračal še bolj sproščeno.

Andreja Rihter, Ministrica za kulturo RS
Z likovno govorico zapisati zemljevid konkretnega časa je težka in nehvaležna naloga. Če je zraven še pot v paradiž, vse skupaj zveni že skoraj preroško. Odločitev spopasti se s tako zahtevnim projektom terja nekakšen kozmični mir avtorja in božansko naklonjenost podpornikov, zaščitnikov, mecenov. Verjamem, da je bila naklonjenost podpornikov, zaščitnikov in mecenov tokrat pravilna: veseli smo lahko, da topografija in seizmologija okolja, v katerem je ustvarjal avtor, predstavlja prvi list v Greenawayevem atlasu nove Evrope.

Steve Green, direktor Britanskega sveta, Ljubljana
Za šestinštirideset dni je jeseni leta 2000 Ljubljana vzela v svojo sredino Petra Greenawaya. Težko se je bilo gibati po mestu, ali brati časopis ali revijo, ne da bi naleteli ali zasledili ime gospoda Greenawaya. In kakšno so vtisi leto dni za tem?
Navdušenje. V enem tednu se je odvrtela njegova skoraj celotna filmska retrospektiva. Vsi filmi so bili razprodani: tako znani celovečerni filmi kot zgodnji dokumentarci.
Zvočna in vizualna predstavitev Bolonjski stolpi na dvorišču Ljubljanskega gradu. Prizorišče je bilo izjemno: predstava je jemala dih. Občinstvo je zahtevalo trikratno ponovitev projekcije.
Peter, izvrstn govorec. Pogovor v Plečnikovi Narodni in univerzitetni knjižnici ob izidu knjige esejev slovenskih kulturnih piscev. Še eno imenitno prizorišče je bilo polno do zadnjega sedeža. Po dveh filmih je Peter vodil pogovor pozno v noč z očarano in izjemno razgledano publiko. Spominjamo se njegovega panama.
In sam Zemljevid v paradiž. Peter je vodil obiskovalce v prostor: ne z odra, temveč iz prostora sredi gledalcev. Štiri tisoč jih je sledilo v štiridesetih dneh.
Kultura je kritični vodik v življenju vsakega mesta in prispeva k njegovemu mednarodnemu ugledu. Za uveljavljanje Ljubljane na evropskem prizorišču pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost so dogodki, kakršen je Greenawayev Zemljevid v paradiž, ključnega pomena.
British Council si prizadeva grediti zavest o sodobni ustvarjalnosti in inovativnosti v Združenem kraljestvu. Peter Greenaway je v Ljubljani pokazal natanko te atribute. Čestitam organizatorjem: tako za šestinštirideset dni jeseni leta 2000 kakor za ta memento uspešnega podviga.