Jelizaveta Bam

Jelizaveta Bam

je dramski tekst Daniila Harmsa napisan leta 1927.

Jelizaveta Bam govori, odgovarja in ugovarja. Razlika ali zev odnosa med osebnim in predmetnim se udejanja skozi odvzemanje družbenega glasu. Ta korak sproži vdiranje ostalih oseb drame v ime protagonistke na svojevrsten način. Na eni strani preži zahteva po tem, da Jelizaveta končno odpre vrata sobe - na drugi strani ali medtem pa se vdiranje sočasno že odvija na nivoju govora oziroma emocij.

"Ivan Ivanovič: Jelizaveta Ščurkovna, bom šel raje domov. Doma me čaka žena. Ima veliko otrok, Jelizaveta Ščurkovna. Oprostite za vse sitnosti. Ne pozabite me. Sem pač tak človek, da me vsi naganjajo. In zakaj neki? Sem kaj ukradel? Sploh ne! Jelizaveta Eduárdovna, poštenjak sem. Doma imam ženo. Žena ima veliko otrok. Otroci so pridni. Vsak drži med zobmi škatlico vžigalic. Zato mi, prosim, oprostite. Jelizaveta Mihájlovna, domov grem".

Jelizaveta Bam se analizira v drugem in se pred organskostjo reda brani z radostjo besed. Te se stekajo v ritme in v zasuku drame razblinijo v verze. Življenje je vrisano v krogu, ki mu vlada besedišče človeškega (skeleta).

"Kulise, gibi igralcev, odvržena steklenica, prešiti kostum so prav tako del dejanja kot ljudje, ki majejo z glavo in govorijo besede in fraze." (Gledališče Oberiu, 1926)

Barbara Novakovič