Arhiv Furioso

Arhiv Furioso

Zasnova umetniških del v okviru pregledne razstave Arhiv furioso sledi kuratorskim praksam sodobne likovne umetnosti in ohranjanja kulturne dediščine (pisava, knjiga, podoba, skulptura) z različnimi umetniškimi postopki gradi nove vsebine – postopki, temelječi na sodobnih konservatorsko-restavratorskih raziskavah tradicionalnih znanj tako postajajo del umetniške vsebine.

V nizu redefinicije podob iz vizualnega in dokumentarnega arhivskega gradiva postavitev vztraja v napetostih med fotografskim, slikovnim in kiparskim kodom v korelaciji z gibljivimi slikami. Postopki raziskav so vpisani v umetniška dela, razvrščajo tehnološke procese knjigoveških in drugih praks v sisteme znotraj posameznih modulov in pomenskih entitet razstavljenih eksponatov. Projekt izpostavlja zavedanje o minjivosti v relacijah s sodobnimi paradigmami iz področja znanosti, filozofije in umetniške refleksije.

Barbara Novakovič

Umetniški podpis Barbare Novakovič, režiserke, izvajalke, producentke in kustosinje, je v slovenskem umetniškem prostoru od nekdaj prepoznan kot subverziven, referenčno bogat, humanistično osredotočen in hkrati izhajajoč iz analitičnega poznavanja slovenske in svetovne umetnostne zgodovine. Na sceno je vselej stopala v sebi lastnem ritmu in s temami, ki so navkljub zgodovinski relevantnosti za sodobni čas pogosto predstavljale tveganje in tako rekoč »rob nevidnega«, ki ga zaradi kompleksnosti materiala ni bilo mogoče zmeraj sproti reflektirati, ampak je svoj vpliv pokazal šele skozi čas.

Če je skulptura podoba živega, prenesenega v statičnost in s tem v potencialno večnost, potem lahko tudi tokratno razstavo opazujemo v luči vizualnih odrskih materialov, ki kot »arhitektura rekvizitov« vstopajo v razstavni prostor. S o fragmenti nekoč živega in obdanega z dinamiko dogodka, tukaj pa jih beremo kot eksponate, ki nastopajo kot »večne sledi« in oprijemljivi odtisi gledaliških uprizoritev. Likovne podobe in vizualni artefakti so vzporedne dramaturgije. Na eni strani so nepogrešljiv komplementarni del celote, na drugi pa povsem samostojni elementi izraza, simbola in učinka.
Dr. Zala Dobovšek, dramaturginja in teatrologinja.
Odlomek iz spremnega besedila ob razstavi Arhiv furioso