| 
     | 
    Julija 
      Julija 
		 
		V Strindbergovi drami se odnos med Julijo in Jeanom središči v zvestobi do čižka, ki ga Julija vzame s seboj na beg, kot kos prtljage. Jean temu močno nasprotuje in ga umori. 
		Koncept naše predstave pa se veže na determiniranost z neizbežnostjo, ki jo nosimo s seboj. 
		Ptiček predstavlja čas realnosti. Realnost pa je, kot reče v sklepnem monologu čižek: "Vsi smo živi?" 
		 
		Sanja Nešković Peršin 
       
       |