Mednarodni mestni projekti / Peter Greenaway v Ljubljani / site specific / Zemljevid v paradiž iz Ljubljane
Zemljevid v paradiž iz Ljubljane, Delo, 5. Marec, 2002 Blaž Lukan
(...) Eden od teh je tudi svetlobno-zvočno-likovni projekt
desetih zemljevidov v paradiž, povezanih s konkretnim arhitekturnim prostorom.
Kazamate na Ljubljanskem gradu so umetniku ponudile palimpsesten prostor,
ki jim je sam dodal še serijo svojih historičnih inestetskih znakov oziroma
sledi, zaobjetih v treh pomensko-estetskih sklopih: znaki smrti, poslavljanja
in pozdravni darovi. Kako je do vsega tega prišlo, kako so potekale priprave
na prvo izmed serije zemljevidov in kako je bilo to videti na koncu -
vse to opisujeta beseda (slovenska in angleška) in slika v knjigi Peter
Greenaway - zemljevid v paradiž iz Ljubljane (...) Najsi Muzeumovo izdajo
imenujemo katalog, zbirka dokumentov ali umetniška knjiga - v vsakem primeru
gre za učinkovit zaključek dobro opravljenega dela.
Britain in Slovenia, Pomlad 2000
Festival Petra Greenawaya oktobra leta 2000 je bil eden najbolj spodbudnih
in uspešnih kulturnih dogodkov v Ljubljani. Filmski festival, mojstrska
delavnica, zvočni in svetlobni spektakli na gradu ter končni dosežek -
instalacija na gradu kot prvi izmed Greenawayevih zemljevidov v paradiž
- so se zaključili s knjigo Petra Greenawaya Zemljevid v paradiž iz Ljubljane,
izšlo v založbi, Muzeum, Ljubljana
Ona, marec 2002, Hermina Kovačič
(...) "Rad bi naredil atlas desetih zemljevidov v
paradiž", je bil poprej izjavil. Vsak zemljevid bo velik in povezan
z arhitekturnim prostorom; idealno gre za razna in različna arhitekturna
okolja: stara, nova, javna, zasebna, cerkvena in posvetna. (...) Greenaway
je tako sklenil obuditi preteklost in jo poudariti z elementi, ki bi hkrati
obudili grajski zemljevid preteklosti in tudi kaj povedali o sedanjosti.
(...)
Knjiga Zemljevid v paradiž iz Ljubljane je pravzaprav dnevnik obiska Petra
Greenawaya v našem glavnem mestu: od zasnove projekta do priprav in izvedbe,
popisana so tudi njegova srečanja s slovensko publiko in predsavitve njegovih
drugih del.
Uroš Smasek, Večer, Knjiga o ljubljanskem
zemljevidu v paradiž, 21, februar 2002
Peter Greenaway, Zemljevid v paradiž iz Ljubljane
Presenetljivo razkošno izdajo je pripravil Greenawajey gostitelj, ljubljanski
zavod za umetniško produkcijo, posredovanje in založništvo Muzeum
(...) kontroverznega Greenawaya je tudi širša slovenska do sedaj poznala
zlasti kot scenarista in režiserja številnih zelo specifičnih filmov,
kot so "Risarjeva pogodba" (The Draughtsman's contract, 1982),
Kuhar, tat, njegova žena in njen ljubimec, 1989 (The Cook, The Thief,
his Wife and her Lover, 1989), Prosperove knjige, 1991 (Prospero's Books),
ali Utelešenje knjige (The Pillow Book 19969), ter morebiti še po njegovem
gledališkem ustvarjanju. V Ljubljani pa se je predstavil predvsem kot
likovnik, za kar se sicer v glavnem smatra in s tem razlaga očitno močno
vlogo likovnosti tudi v večini svojih filmov. V kazematah ljubljanskega
gradu je s tukajšnjimi soustvarjalci, skladateljem Borutom Kržišnikom,
avtorjem lučne podobe Miranom Šušteršičem in mnogimi drugimi, pripravil
Zemljevid v paradiž iz Ljubljane (Map to Paradise from Ljubljana).
Unikatna ambientalna stvaritev je bila na ogled štirideset dni (do začetka
novembra), pritegnila je štiri tisoč gledalcev in pomenila prvo od desetih
iz Greenawayjevega nastajajočega mednarodnega projekta Deset zemljevidov
v paradiž (Ten Maps to Paradise). Greenaway je o njem nekoč dejal, da
bi rad naredil - torej tudi izdal - atlas zemljevidov v paradiž, od katerih
bo vsak velik in povezan z arhitekturnim prostorom, pri čemer naj bi idealno
šlo za čim različnejša arhitekturna okolja. Doslej je realiziral zemljevid
še v Parmi.
Pričujoča knjižna izdaja torej predstavlja več kot ustrezen dokument tako
tako prvega Greenawayevega zemljevidnega podviga. Pravzaprav presenetljivo,
zlasti fotografsko razkošno knjigo Zemljevid v paradiž iz Ljubljane sta
uredili Barbara Novakovič in Helena Pivec, fotografsko gradivo pa so priospevali
Miha Kerin, Egon Kaše, Igor Omahen ter video dokumentarist Žiga Koritnik.
Spremnim besedam ljubljanske županje Viktorije Potočnik, ministrice za
kulturo Andreje Rihter ter direktorja britanskega sveta Steva Greena sledi
natančno dokumentirano Greenawayevo gostovanje, s posebnim poudarkom na
ustvarjanju na ljubljanskem gradu od popolnega začetka (prvega ogleda
z zasnovo strukture zemljevida) prek multimedijske predstavitve Greenawayevega
projekta iz leta 2000 - osemdnevni svetlobni dogodek (Bologna Towers 2000
- Light event for 8 days), do najmanjših a bistvenih podrobnosti oziroma
sestavin zemljevida. Greenaway jih je izbral na osnovi prizorišča, kazemat,
kot nekdanjih ječ, oziroma jih nanizal, izhajajoč iz sistema ječarjeve
plošče s klini za ključe celic: sto vozlov, sto krp, prepojenih z rdečo
barvo, "Krvjo" ranjenih jetnikov, sto vezalk, zaplenjenih jetnikom;
sto pisem, najverjetneje v poslednje slovo idr.
(...)
Peter Greenaway's Book
Britain in Slovenia, Pomlad 2000,
(...) "Izšla je tudi nova knjiga o Greenawayu, ki
jo je napisalo šest vodilnih slovenskih umetniških kritikov, med njimi
Majda Širca, Jure Mikuž in Lilijana Stepančič. Delo je dragocen prispevek
k svetovni literaturi o fenomenu Greenaway."
