kritike
Off-beat
Parada plesa, 1. 11. 2011, Daliborka PodbojPlesalec Milan Tomášik gol do pasu, na nogah pa čevlji s petko
(...) Njegov plesni opus zajema širok spekter plesnega jezikoslovja in scenskega izraza, ob klasiki in sodobnosti se spopada tudi z zgodovinsko renesanso, s plesom razgibanih, lahkotnih korakov in plemenite drže, kar nadgrajuje in plemeniti tudi Tomášikov plesni izraz.
In ta njegova poosebljena gibalna plemenitost ter lepota plesnega izraza se je zrcalila tudi v njegovi najnovejši predstavi, v solo plesu Off-Beat. Naslov je težko prevesti, pomenil bi lahko brez udarca, pa čeprav se v predstavi sledi udarcem čevljev (ni pa padcev na tla), ali brez takta, no, ritem dihanja in utripi srca dajeta takt gibalni strukturi, ni pa udarnih ritmov našega časa. Lahko bi se prevod glasil tudi: "brez senzacije", in vendar je senzacija že predstava sama, kajti toliko plesne lirike in lepote gibanja že dolgo nismo uzrli na naši sodobni sceni. Menim, da je Off -Beat odbiti trenutek intime, ko plavaš na krilih sreče in si dovoliš poleteti ter sanjati.
Na odru PTL-a so poglede privabljale velike viseče in bele žoge, scenske prispodobe lestencev, pod njimi pa so se bočile napihnjene eliptične gumijaste oblike - zračnice, večjih dimenzij od kamionskih, in spominjale na salonske garniture. Scena in kostum so delo Jasne Vastl. Medtem ko so kostumski deli, ki jih plesalec uporablja, slikovito in likovno domiselno dopolnjevali plesalčevo gibalno obliko, pa se tekom predstave izkažejo male scenske pomanjkljivosti. Po dveh predstavah so se bele napihnjene oblike začele različno prazniti, tako da so se nekatere že vidno zmanjšale, sicer za sceno to ni bilo moteče. Moteče pa so bile višine napihnjenih lestencev, ker so nekaterim gledalcem glede na njihov zorni kot ali sedežno postavitev zakrivale posamezne plesne segmente in tako niso mogli celostno spremljati dogajanja na odru. Ko pa zadonijo zvoki baročne glasbe in plesalec razprostre svoja plesna krila, je navdih salonske plesne preteklosti sila inspirativen. Tomášik ne le da pleše, ampak dobesedno lebdi po dvorani razprostrtih spevnih rok in ponosne mehkobe, kot bi vabil v ta svoj svet blišča in veličine plesnega duha. Do pasu je gol, na sebi pa ima široke črne hlače, baročno bogato nabrane in do kolen, s poudarjenim širokim pasom, ter čevlje s peto in sponko. Njegov ples ni baročen, ne izkazuje zahtevne tehnike baročnih korakov, čeprav v enem trenutku uporabi značilen stil baročnih rok, zasnovan ob krinolinah in čipkah takratne mode. Svoj ples snuje na baročni glasbi ob muzikološkem svetovanju Lidije Podlesnik Tomášikove. Izvaja ga tudi v tišini gibanja, ob udarcih nog in v danem trenutku meša z novodobnim elektronskimi zvoki (glasba: Janez Krstnik Dolar, Saša Kalan).
V svojem plesnem poletu navidezno odpira nove prostore, nove iluzije. Pred seboj imamo mladega zanesenega plemiča, ki z novim kostumskim delom, zgornjim belim pregrinjalom oblikuje novo podobo tistih dni, mogoče plemiča z mečem ..., skratka novo plesno eleganco. Ko pa si nadene zračnico, s katero po tleh mehko bobni, se ustvari iluzija konjenice, z drugo in bolj prodornim bobnenjem pa še kaka težja kotaleča se tehnika. Da pa je vse to le trenutek plesalčevega igrivega optimizma, sledi ob tretji zračnici še hudomušen višinski skok v naloženo odprtino. Rekvizite jemlje in vrača v odprtine postavljenih zračnic kot nekak mag, ki želi predstaviti svoje umetelnosti. Nova podoba se izoblikuje v trenutku, ko plesalec spusti svoje baročne hlače, in pred seboj imamo mladeniča odetega v dolgo krilo, povsem novo lepo stilizirano podobo. Z dodatnim dolgim krilom razrezanih pravokotnih oblik Tomášik že uprizarja novo plesno skico, nov gibalni stil, ki spominja na filozofijo borbenih veščin. Tokrat ni le plesalec tisti, ki lebdi v mehkobi svojih gibov, saj gibalne vrtince in prostorski volumen zarišejo še plavajoče stranice dodanega krila. Kostume je izdelala Andreja Stržinar, čevlje pa MM.
Plesni solo Off-Beat je bogata likovno poglobljena galerija plesnih skic, kjer umetnik Milan Tomášik združuje umetnost, svoje znanje in užitke ob časih dvorne zgodovine z uprizoritveno plesno sodobnostjo, s svojim časom.
DELO, 9.2.2012, Mojca Kumerdej
Ocena plesne predstave Milana Tomášika: K temeljem skozi baročni izvor
V plesnem solu Off-Beat se koreograf in plesalec Milan Tomášik s časovne distance loti plesnih in uprizoritvenih prvin.
Plesni solo Off-Beat je koreograf in plesalec Milan Tomášik zasnoval kot okvirni časovni dialog med dvema obdobjema, sodobnostjo in barokom, znotraj tega pa je dialoško vpletel temeljne uprizoritvene plesne prvine. Pravzaprav se zdi, da se avtor v barok kot izvorno obdobje klasičnega baleta na dvoru Ludvika XIV. in baročno glasbo potopi zato, da bi se s časovne distance lotil plesnih in uprizoritvenih prvin, ki zadevajo ne le sodobnega plesalca in baletnika, ampak plesalca nasploh.
Pri tem gre zlasti za plesalčev odnos do ritma, tako glasbenega kot notranjega telesnega, ki ga tvorita dihanje in srčni utrip, in ne nazadnje ritma miselnih tokov. Da prvenstveno ne gre za interpretacijo baročne umetnosti, ampak za razdelavo abstraktnih formalnih elementov, med vstopanjem občinstva nakazuje plesalčevo napihovanje ene od štirih na tleh razporejenih črnih oblih pnevmatik nepravilnih oblik, ki jih, tako kot ogromne, v notranjosti občasno osvetljene s stropa viseče prosojne krogle, plesalec v solu uporablja na različne načine. Ovalna forma v predstavi prevladuje, tako v scenografiji kot v kostumografiji in gibu.
Solo uvede baročni prizor po baročnih pravilih, ki so natančno določala gib in gibanje po prostoru, pri čemer je plesalec, s črno kodrasto lasuljo na glavi, kostumiran v stilizirano baročno črno-belo oblačilo. Glasbena izbira Milana Tomášika, slovaškega plesalca, ki živi med Slovenijo in Belgijo, je izjemno zanimiva, saj je Janez Krstnik Dolar, jezuit in skladatelj, rojen na začetku 17. stoletja v Kamniku, domačemu občinstvu poznan predvsem poimensko in dejansko mnogo manj po suitah, vključenih v predstavo.
V nadaljevanju se barok na različne načine razpira sodobnosti, tako s sočasno podloženo instrumentalno glasbo kot s transformiranjem kostuma in s premišljenim povezovanjem baročnih plesnih suit s sodobnim gibom. Z vsakim nadaljnjim prizorom gib postaja slogovno okleščen, vse do prizora, ko plesalec z uporabo pnevmatik zvede gib na osnovno, povsem brezpomensko, abstraktno razmerje med gibajočim se telesom in sprotnim raziskovanjem ter ustvarjanjem ritma. Po tem, glede na prvi del sola, celo rahlo absurdnem prizoru se nato do konca elementi ponovno strukturirajo v forme, vključno z izjemno lahkotno plesalčevo baletno krožno pasažo, vendar avtor formo sola na koncu vendarle pušča odprto. Zaradi premišljene strukture in izvrstne Tomášikove plesne izvedbe smo na koncu lahko presenečeni, da Off-Beat traja za solo nikakor ne kratkih petdeset minut.
