kritike
Dinamike prostorov-nihanje, 2016-2019 | Pendulum, 2016
Parada plesa, 20. november 2016, Daliborka PodbojVročica oktobrskih plesnih odrov. Pa še niti konec leta ni!
(...) Oktobrske plesne uprizoritve so se kot po tekočem traku vrstile skozi ves mesec in se je s plesom oplemenitilo tudi nekaj drugih zanimivih umetniških oblik. Eno teh je ponudila Galerija Kresija ob avtorski razstavi Ločeno od sveta Urše Vidic Glassworks, ko se je po konceptu avtorice in na razstavi njenih eksponatov zgodil še plesni performans Pendulum / Trilogija Dinamike prostorov-nihanje 2016-2018 plesalke in koreografinje Nine Fajdige ob dramaturgiji Barbare Novaković Kolenc ter na glasbo Davorja Hercega (vokal Mia Marija Herceg). Odprtju razstave 7. oktobra so sledile ponovitve vse do zaključka 26. oktobra. Pendulum pomeni v prevodu nihanje - tako razpoloženja kot izvajanja -, ki se je nazorno spletalo v plesni izvedbi Nine Fajdige ob likovni zasnovi Urše Vidic. V prostoru je bila vidna in slišna baterija (meh) za proizvodnjo megle, povezana z dvema steklenima vitrinama v obliki večjih epruvet, ob mehu je nihalo še polje vidnega ter nevidnega. Ko se jasni meglena notranjost epruvet, postaneta vidna dva očarljiva, filigranska eksponata umetelnih drevesc, izoblikovanih iz finih žičnih prepletov, obdanih z rjavo prevleko v slogu drevesnega lubja, pa še mini zeleni listki krasijo vejice.
Nekaj pravljičnega je v teh majcenih drevesnih grčah, hkrati tudi nekaj bolečega, ko žična konstrukcija vedno znova opominja na človeško posesivnost in nadvlado; je likovna vizija povezana s sodobnim znanjem in je boleča prispodoba novodobnega statusa narave v rokah človeka ter kapitala. V sožitju življenja in prispodobe naravnega sta umetnici prepletli dinamiko abstraktne (telesne) forme s statiko likovne vizije. Plesno valovanje v izvedbi Nine Fajdige se je dihajoče spletalo s slikovito vizijo, podoživljale so se oblike drevesc in po prostoru je od vhoda do izhoda velo meditativno vzdušje, izpolnjeno z optimizmom umetniškega navdiha. Plesalka je bila v svojem blagoslovljenem stanju bodoče mamice odeta v kostumsko formo moči (kostumografinja Urška Recer), ki je spominjala na skorje in kompaktnost velikih dreves.
Če sta prišli v Galeriji do izraza tihota in milina gibanja Nine Fajdige, ki je prevetrila galerijski prostor zatopljenih pogledov in misli, (... .)
