Projekt 5 / Manifestacije doma / 2004
Čutna odrska instalacija
Slavko Pezdir, tor 12.10.2004
Na petkovi predstavitvi v Mestnem gledališču ljubljanskem se je njegov
direktor in umetniški vodja Boris Kobal pohvalil s kar štirimi letošnjimi
koprodukcijami s t. i. nevladnimi organizacijami. Z Zavodom za umetniško
produkcijo, posredovanje in založništvo Muzeum, ki je v sodelovanju s
Theatrom Brett z Dunaja in Ateljejem 2050 iz Ljubljane po zasnovi in v
režiji Barbare Novakovic pripravil Projekt 5/Manifestacije doma, pa tokrat
niso sodelovali le prostorsko in tehnicno, ampak tudi z vrhunsko dramsko
umetnico iz svojega ansambla, nosilko Borštnikovega prstana Jožico Avbelj.
Ustanoviteljica in umetniška direktorica zavoda Muzeum ter avtorica zasnove
in režiserka Barbara Novakovič je na petkovi predstavitvi poudarila, da
z uprizoritvijo Projekt 5/Manifestacije doma zaznamujejo desetletnico
delovanja gledališča Muzeum in vztrajanja pri t. i. neodvisni umetniški
produkciji na Slovenskem. Z najnovejšo uprizoritvijo poskušajo gledališče
kot dom odpreti v mednarodno okolje z vecjezično komunikacijo ter v čutnih
odrskih podobah. Uprizoritev temelji na odlomkih iz zgodbe Lele B. Njatin
Nebo nad Ljubljano, povedanih v šestih živih evropskih jezikih in sedmem
ťjezikuŤ nerazumevanja, molka oziroma vmesnega prostora.
K sodelovanju pri uprizoritvi je povabila umetnike iz dunajskega Theatra
Brett, ki sta ga pred dvema desetletjema ustanovila emigranta iz nekdanje
CSSR Nika Brettschneider in Ludvik Kavín . Z dunajskimi umetniki se je
seznanila na prireditvah in delavnicah mednarodne mreže IETM (Informal
European Theatre Meeting), ko pa jih je obiskala na Dunaju in si ogledala
njihove predstave, je začela verjeti tudi v možnost sodelovanja. Gre za
razmeroma majhno, a izrazito raziskovalno in konceptualno gledališče,
ki z dediščino Grotowskega, po kateri ni majhnih in velikih zgodb, uprizarja
besedila Picassa, Kandinskega, Havla, Kolara, Durasove, Harmsa, Dostojevskega,
Becketta idr.
Uprizoritev, ki bo premiero doživela na velikem odru MGL, lahko pa jo
bodo igrali tudi v galeriji, sobi ali na ulici, je po besedah Novakovičeve
ťčutna instalacijaŤ, pri kateri bo v približno 45 minutah v ospredju čutno
in ne čustveno dojemanje besedila oziroma jezikovnega gradiva.
Avtorica literarne predloge in dramaturginja uprizoritve Lela B. Njatin
je dodala, da uprizoritev raziskuje tudi jezik kot snov in da režiserka
določa navigacijo dogajanja po najrazličnejših oseh, igralci pa ji pri
tem pomagajo z določanji polj navigacije. Po njenem prepričanju ni mogoče
povedati, kar je mogoče v gledališču le prikazati, in je tako na odru
kot v njeni literaturi sporočilo ťskritoŤ v vmesnem prostoru.
Na predstavitvi je o Theatru Brett, kjer bo 22. oktobra avstrijska premiera
Projekta 5, govorila njegova voditeljica in igralka v uprizoritvi Nika
Brettschneider, spregovorili pa so tudi njeni partnerji v uprizoritvi
Jožica Avbelj (uživala je v sodelovanju z režiserko in partnerji na odru),
Eszter Hollosi (tokrat bo prvic zaigrala v maternem madžarskem jeziku),
Traute Furthner in Jakub Kavín (po vseh preselitvah in šolanjih v različnih
jezikih dojema kot svojo edino domovino Evropo).
Jezikovni babilon globalizacije, GRAH Matija, tTor 26.10.2004, DELO
Predstava Manifestacija doma v petek krstno uprizorjena
na Dunaju
Dunaj - Štiri igralke in en igralec imajo na voljo 743
besed, šest jezikov in tri četrt ure. Pri tvorjenju stavkov oz. smisla
niso svobodni. Vezani so na odlomke iz besedila Nebo nad Ljubljano pisateljice
Lele B. Njatin. Isto besedilo izgovorijo, izkričijo, izšepetajo v slovenščini,
angleščini, francoščini, nemščini, češčini in madžarščini. Vselej po koščkih,
raztrgano, v vedno drugačnem zaporedju, pogosto celo hkrati, kar še oteži
že tako težavno lovljenje smisla besed.
Gledalec se počuti kot poslušalec, ki sedi na dunajskem tramvaju ali podzemni
železnici in se predaja melodijam tujih, njemu nerazumljivih govoric.
Tik ob njem dva govorita češko, tam zraven trije rusko, stari gospe, ki
se vračata s tržnice, govorita v dunajskem dialektu, tista dva študenta
pri pomičnih vratih bi, vsaj po obrazih sodeč, znala govoriti Kitajsko,
starejši par v ozadju tolče ameriško angleščino (turista sta), onadva
čisto na koncu pa sta tako črne polti, da sta že pepelnato siva - v katerem
afriškem jeziku se tako zabavata?
Gledalec sliši melodijo, zvok govorice, tu in tam razpozna posamezno besedo
in njen pomen, ne pa tudi smisla izgovorjenega. Pa želi razumeti. Zato
pri sebi kot mantro ponavlja besede slovitega angleškega lingvista Davida
Crystala: "Give me language, give me language!" Daj mi jezik,
daj mi jezik, da bom razumel in se lahko sporazumeval!
Izkušnja predstave je izkušnja novodobnega jezikovnega babilona, ki nastaja
kot produkt globalizacije. Je izkušnja urbanega življenja v dobi globalizacije,
ki sodobna, zlasti velika mesta zaradi vse večje mobilnosti delovne sile,
delovne sile na izobraževanju (študentov) in delovne sile na počitnikovanju
(turistov) spreminja v babilonske stolpe.
Jeziku, besedi je v tej predstavi podrejeno vse. Uprizoritev je okleščena
na minimum. Kulis ni. Ozadje odra so na črno prebarvane stene. Kostumi
nastopajočih so enaki in zreducirani na najnujnejše, le toliko, da so
spodobno oblečeni. Čevlje nosijo le zato, da po hladnem betonu odra ne
hodijo bosi.
Petkova premiera je nastala v koprodukciji Muzeuma Ljubljana in ljubljanskega
mestnega gledališča ter v sodelovanju z dunajskim družinskim gledališčem
Theater Brett, na katerega odru je bila uprizorjena. Predstavo je režirala
Barbara Novakovič, igralska zasedba je mednarodna, edina Slovenka je Jožica
Avbelj, dobitnica Borštnikovega prstana leta 2001. V drugi polovici tega
tedna, od četrtka do sobote, bo predstava na Dunaju doživela še tri ponovitve,
nakar so na vrsti gostovanja po Sloveniji in tujini.
