Premik / Rdeči bes

PREMIK #1. RDEČI BES

kreacija: Muta Imago
režija, prostor, oblikovanje luči: Claudia Sorace
drama, zvok: Riccardo Fazi
tehnična asistenca: Maria Elena Fusacchia, Luca Giovagnoli
kostumografija: Fiamma Benvignati
glas-off: Fabiana Gabanini
fotografija: Luigi Angelucci
organizacija: Manuela Macaluso, Martina Merico, Maura Teofili
performerji: Chiara Caimmi, Anna Basti, Valia La Rocca, Cristina Rocchetti
produkcija: Muta Imago
koprodukcija: Focus on Art and Science in the Performing Arts
s finančno podporo Regione Lazio - Assessorato alla cultura, Spettacolo e Sport
v sodelovanju z Inteatro Polverigi; L'Arboreto - Teatro, Dimora di Mondaino; Centrale Preneste; Angelo Mai; Citta di Ebla
www.mutaimago.com

Predstava poteka v okviru projekta Fokus na umetnosti in znanosti v uprizoritvenih umetnostih v Ljubljani.


foto: Luigi Angelucci

PREMIK #1. RDEČI BES je prvi realiziran del večjega projekta, ki se imenuje Premik in s katerim se bomo ukvarjali naslednji dve leti, zaključil pa se bo novembra 2012. Rdeči bes bi bil lahko zgodba edinega preživelega, tragedija posameznika, ki postane usoda celotnega naroda. Tako kot v Evripidovih Trojankah, ki so bile eden od virov za performans, usodo celotne civilizacije gledamo skozi oči ženske. Ženske, ki je izgubila vse, kar je imela, je bila prisiljena oditi iz kraja, ki ga je nekoč imela za dom, in ki se znajde na prazni obali, kjer se bori, da bi spet vstala. Ženske, ki bi se potem lahko dvignila in bi uničevala. In tudi bo.
Uničenju namreč ne sledi vedno obnova. Zgodi se lahko še večje uničenje. Sovraštvo poraja sovraštvo in iz sovraštva se rodi maščevanje.
M. P. Shiel je leta 1901 napisal čudovito knjigo, ki se imenuje Vijoličast oblak. Pripoveduje zgodbo o zadnjem človeku na Zemlji, potem ko je velika katastrofa uničila človeštvo. Tega moža spremljamo, ko tava po praznem svetu, ki ga sestavljajo zapuščena mesta in ceste. Sredi knjige pa mož nenadoma začne uničevati vse, na kar naleti: vse ruševine, ki jih je za sabo pustilo človeštvo. Zažge vsa mesta, mimo katerih pritava. To počne zato, da bi si ponovno potrdil, da je živ in edinstven v svetu tragične samote in tišine. S performansom želimo raziskati občutek besa, ki se pojavi, ko izgubimo vse, kar imamo. V nas namreč sveti hladna zvezda, spomin pa ni samo prijeten. In mi nismo samo žarek spominov in sanj. Smo živa bitja, ki se hočejo premikati in kričati. Barva je barva besa, sonca in krvi, znoj pa je prekrit s prahom. Duševna narava je vse. Če želimo ustvarjati svetove, moramo biti sonca. Vendar moramo biti sonca tudi, če jih želimo uničevati.
Včasih se mi zdi, da bi bila boljša zgolj starodavna, brezumna, prvinska čistost.
Sylvia Plath, Dnevniki

Muta Imago je performans skupina s sedežem v Rimu, ki je bila ustanovljena leta 2006 po srečanju med dramaturgom in oblikovalcem zvoka Riccardom Fazijem in režiserko Claudio Sorace.
Skupina izhaja iz provokacije materije in premišljuje možnost poglabljanja in raztezanja odlomkov prostora in smisla, ki jih je mogoče zaslediti v stvarnosti. Vse to pa z namenom, da bi na površje potisnili zgodbe in trenutke, ki bi lahko rekonstruirali izgubljeno celoto, ki jo še lahko najdemo v človeku.
Comeacqua (2007), (a + b)3 (2007), Lev (2008) in Napoli. P.p.n.c.d.s. (2009 - v produkciji Napoli Teatro Festival Italia) so zadnje uprizorjene predstave. Z njimi je skupina gostovala na najpomembnejših italijanskih festivalih, na primer RomaEuropa Festival, umetniški festival Santarcangelo International, Inteatro Festival, Napoli Teatro Festival Italia, Bassano Opera Festival, Primavera dei Teatri, Bienale mladih umetnikov iz Evrope in Sredozemlja, in na pomembnih festivalih v tujini, na primer Premiere Festival (Strasbourg, Francija), Festival Cyl (Salamanca, Španija), Bipod Festival (Bejrut, Libanon), Clipa Aduma Festival (Tel Aviv, Izrael), Temps D'Images (Cluj-Napoca, Romunija; Budimpešta, Madžarska), Unidram Festival (Potsdam, Nemčija) in Teatro/Theater Italienischer Theaterherbst (Berlin, Nemčija).
Zadnja produkcija Madeleine je premiero doživela novembra v Rimu na RomaEuropa Festival 2009 (ki je bil tudi koproducent predstave).