Gesta v evropskem izročilu
o projektu
Kolokvij
zasnova
program
produkcija
galerija
Predavanji
program
Mednarodno mestni projekti / Gesta v evropskem izročilu - Ljubljana / predavanji
25. junij
11.00-17.00
prizorišče Prešernova dvorana ZRC SAZU, Novi trg 4
Predavanji sta vez teorije med kolokvijem-prezentacijami in živo razstavo.
Gostji zavoda Muzeum Ljubljana sta Renata Salecl in Aneta Serafimova.
Renata Salecl
12.30 - 13.30 / 12.30 pm - 1.30 pm
ROOM AND ROAD
Plesna predstava se spopada z vprašanji, kakšno oporo nam
daje simbolni prostor, v katerem se gibljemo; kako ponotranjamo prostor,
oz. kako se proti njemu borimo. Plesalka se znajde v neobičajni sobi,
kjer stene delujejo kot da so žive in kot da se premikajo po neki svoji
zakonitosti. Struktura, v kateri se giblje plesalka, ima svoje življenje.
Čeprav se stene premikajo po svoji lastni logiki, pa se struktura prostora
nenehno vrača v prvotno stanje. In kako se plesalka odziva na to življenje
prostora? Najprej izgleda, da plesalka s svojim gibanjem preprosto prevzema
gibanje prostora. Plesalkino telo je v navidezni sinhroniji s prostorom.
Da je ta vez med plesalko in prostorom veliko bolj kompleksna, vidimo
v trenutku, ko plesalka pade v nekakšen trans in ko se njeno gibanje prične
radikalno razlikovati od gibanja prostora, ki jo obdaja. Izgleda, kot
da si plesalka oblikuje nekakšen lasten psihotičen prostor, in se vse
manj meni za simbolne okvire, v katere je postavljena. Plesalka pričenja
delovati kot svoj svet, zamejen z lastnimi gibi, nenadzorovan od okolice
in skoraj hermetično zaprt do zunanjih vzgibov. Čeprav plesalka na koncu
oblikuje svoj lasten svet, pa se njena komunikacija z zunanjim simbolnim
okvirjem nikoli popolnoma ne prekine. Simbolni prostor in plesalka sicer
pričneta delovati kot dva ločena svetova, ki kot da delujeta po svoji
lastni, nori logiki, ki se ne meni za drugega. Toda ne glede na to, kako
se svetova poskusata ločiti, eden ne more obstajati brez drugega.
Renata Salecl
Raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani
in Centennial Professor na LSE (London School of Economics). Knjige: The
Spoils of Freedom (Routledge 94), (Per)versions of Love and Hate (Verso
98), On Anxiety (Routledge 04)
Aneta Serafimova
15.00 - 15.40 / 3 pm - 3.40 pm
BLAGOSLOV IN MATERINSTVO ALI MED SIGNUMOM IN SIMPTOMOM:
Soočenje božjega in človeškega v bizantinskih slikah
Blagoslov je emblem krščanske umetnosti. Blagoslov ala
byzzantina doseže svojo najvišjo izraznost v vizualizacijah Kristusovega
javnega udejstvovanja. Sledeč motivu Kristusovega blagoslova v prizorih
od njegovega ozdravljenja bolnih naprej pridemo do zaključka, da blagoslov
izgublja svojo univerzalnost/impersonalnost in postaja konkreten govor:
Vstani! (Janez, 5,3); Hodi! (Luka 7,14); Prisluhni! (Luka, 8,13); Umij
se! (Janez, 9,7); Bodi čist! (Matej, 8,3). Gesta blagoslova v teh prizorih
postane ekspliciten božji signum v katerem ni in ne sme biti emotivnosti.
Kot kontrapunkt tem gestam/prizorom najdemo Mater božjo, ki rojeva, doji,
pestuje svojega sina, ga objokuje in pokopava. Ona je mati, človek, smrtna.
Ali se materinstvo reflektira v bizantinski sliki? Koliko Bizanc dovoljuje
vključevanje čiste človeške emocije kot je materinstvo? V ilustracijah,
ki bodo prikazane, bo analiziran kinetični kod (gest) materinstva. Prizori
so stilsko oziroma časovno raznovrstni. Analiza pripelje do zaključka,
da je materinstvo umeščeno na nivo emocionalnega simptoma, ki sledi kontrolirani
(nadzorovani) liniji in izraznosti, ki je na splošno imanentno bizantinski
slikovni nespontanosti. V bizantinskih slikah način pristopa k blagoslovu
in materinstvu razkriva pozicijo božjega nasproti človeškemu.
Aneta Serafimova, Ph.D.
Uči zgodovino bizantinske umetnosti na Inštitutu za zgodovino umetnosti
in arheologijo na Filozofski fakulteti v Skopju, Makedonija. Njeno interesno
področje zajema predvsem bizantinsko ikonografijo in ikonologijo. Objavila
je številne knjige, med drugim: The Middle Ages in Cultural Heritage,
Skopje 1995; Mediaeval Painting in Macedonia (9th-18th C.), Skopje 2000;
Painterly Higths: Byzantine Master-Pieces in Macedonia, CD, Skopje 2003;
The Monastery of Kuceviste (nb. Skopje), Skopje 2005.